sobota, 23. april 2011

Velika noč


KUD Godba na pihala Semič in Cerkveni mladinski pevski zbor KD Orel Semič vas vljudno vabita na
Velikonočni koncert
v petek, 29.4.2011, ob 20. uri v Kulturni center Semič.

Predprodaja vstopnic v TIC Semič, pri godbenikih in pevcih ter v KC Semič uro pred koncertom. Vstopnina 5 € bo namenjena kritju materialnih potreb obeh društev.

Velikonočna voščilnica








Aleluja!

Odrešenik je bil umrl in je vstal.
Sedaj živi med nami.

Aleluja!


Naj Vas med prazniki spremlja veselje v krogu družine!
Naj nad Vas pride
božji blagoslov!

To vam iz srca želimo vsi člani KD OREL Semič


sobota, 16. april 2011

Izdelava velikonočnih drsank

V kulturnem centru v Semiču je bila dne 15. aprila 2011 organizirana delavnica izdelave "drsank". To so velikonočni pirhi, s to razliko, da motivi niso nanešeni s pomočjo voska, ampak so "zdrsani" z ostrim predmetom. Medtem, ko je priprava enaka v obeh primerih.

Jajca se najprej temeljito prekuha v vodi s čebulo, potem se jih pa počasi ohlaja. Ko so jajca suha in trda, lahko začnemo z drsanjem. Z ostrim predmetom naredimo vzorce, kot jih prikazuje spodnja slika. Na koncu se pirhe še namaže s slanino ali oljem.

Tak način obdelave velikonočnih pirhov je nastal med obema vojnama, ker je zaradi revščine prišlo do pomanjkanja voska. Tako je najstarejši pirh shranjen v muzeju v Metliki že preko 70 let.

petek, 15. april 2011

15. kRakarjevi dnevi, plakat

USPEŠNO ZAKLJUČENI 15. KRAKARJEVI DNEVI


Letošnjega februarja je Kulturno društvo Orel Semič organiziralo že 15. KRAKARJEVE DNEVE posvečene spominu na semiškega rojaka, pesnika, esejista, novinarja, urednika, prevajalca, profesorja, doktorja Lojzeta Krakarja. V štirih dnevih se je zvrstilo pet prireditev.

Pričeli so se v soboto, 05. februarja, z jutranjo Sv. mašo v farni cerkvi Sv. Štefana. Pesniku v spomin jo je daroval semiški župnik Luka Zidanšek. Zvečer, ob 18. uri, so se v Kulturnem centru Semič na literarnem večeru Literarnega kluba Metlika predstavili literati vseh treh belokranjskih občin.

V imenu pobudnika in glavnega organizatorja Krakarjevih dnevov 2011 je navzoče nagovorila predsednica KD Orel Semič Marija Stariha. Sergej Čas, predsednik Odbora za družbene dejavnosti Občine Semič, je vse prisotne pozdravil v imenu Občine Semič in pohvalil prizadevnega organizatorja teh tradicionalnih kulturnih dnevov. Večerno dogajanje je z umetelnim preigravanjem tipk diatonične harmonike popestril nadarjeni mladi glasbenik Tadej Golobič. Predsednica Minka Kočevar, povezovalec programa Boštjan Kočevar, Franc Kočevar, Kristina Kočevar, Franc Režek, Albina Sonja Štravs, Katarina Ogulin, Albina Tošeska, Stanko Željko, Roman Panjan, Mira Vladič in Jožica Kapele, vsi člani Literarnega kluba Metlika, so s slikovito doživetim prebiranjem pesmi in proze predstavili svojo zadnjo knjižno zbirko, »Potovanje srca VIII«.

Drugi dan prireditev v nedeljo, 13. februarja 2011, ob 17. uri je v Kulturnem centru Semič na 8. Koncertu pevskih zborov in pritrkovalcev Občine Semič v dvanajstih PZ prepevalo 180 pevcev, to je dobre 4 % prebivalcev semiške občine.

Prireditev sta pričela Alojz Rogelj in Stanko Golobič z izbornim in uigranim pritrkavanjem, po semiško klenkanjem na šolske zvonove. Nadalje je prepevalo šestinpetdeset pevcev OŠ Belokranjskega odreda Semič pod vodstvom Anželike Mitrovič v štirih PZ: Otroški PZ prvega in drugega razreda, Otroški PZ podružnične šole Štrekljevec, PZ tretjega do devetega razreda in Združeni PZ; Ženski PZ KUD Jože Mihelčič Semič pod vodstvom Matejke Kure; Mešani PZ društva upokojencev Semič z zborovodkinjo Ani Jankovič Šobar; Ljudske pevke Šokice pod vodstvom Rezke Simonič; Društvo vinogradnikov Semič so zastopali Semiški klobukarji pod vodstvom Martina Banovca; prepevali so še pevci KD Orel Semič v sledečih PZ: Otroški PZ župnije Semič pod vodstvom Petre in korepetitorja Gregorja Šuštariča; Moški PZ Sveti Štefan pod vodstvom Martina Vraniča; Mešani cerkveni in Mladinski PZ pod vodstvom Gašperja Banovca.

Nastopajoče in gledalce je v imenu glavnega finanserja prireditev, Občine Semič, pozdravila županja Polona Kambič. Poudarila je pomembnost tovrstnih prireditev v ohranjanju spomina na rojaka Lojzeta Krakarja; se zahvalila vsem nastopajočim pevcem in pritrkovalcem kot tudi KD Orel s predsednico Marijo Stariha na čelu za skrb in organizacijo vsakoletnih Krakarjevih dnevov. Vsem je zaželela veliko nadaljnjih uspehov.

Predsednica KD Orel je v pozdravnem nagovoru med drugim poudarila, da je semiška pevska kultura v zadnjih petnajstih letih v porastu in vedno na višjem nivoju. Zborovsko petje je kvalitetnejše, za kar je potrebno vsem, ki so za to zaslužni, iskreno čestitati, tako pevcem, pevovodjem, kakor tudi družinam, ki s posluhom spremljajo in spodbujajo tovrstno druženje za ohranjanje ljudskega pevskega izročila. Posebno mesto v ohranjanju petja imajo posamezne družine, kjer je večina družinskih članov tudi pevcev. Zahvalo zaslužijo tudi pevci, ki pojejo pri več zborih. Pohvalila je vse pritrkovalce, ki z ljubeznijo ohranjajo ljudsko izročilo lepote odzvanjanja zvonov. Izpostavila je pomen gornjega tudi za ohranjanje maternega jezika, da otroke navajamo na petje in tudi glasbo že v najzgodnejših letih. To je v današnjih časih še toliko bolj pomembno, da znamo otrokom pokazati pravo pot. Danes imajo mladi na poti v življenje vse preveč prilik, da skrenejo na napačno pot zlasti, če ne vedo in ne znajo poiskati pravega smisla življenja. Petje, glasba, pritrkovanje pa pomeni poleg druženja, tudi navajanje na prilagajanje drug drugemu, na spoznavanje, kaj se lahko napravi z združenimi močmi, brez pričakovanega plačila, s prostovoljnim delom, v katerega je vloženo veliko ur vaj.

Za vezni tekst, z ljubeznijo in valentinsko obarvano povezovanje je poskrbela Blažka Tomaževič, ki se je v družbi Ana Marije Stariha izkazala tudi kot odlična pevka. Poudariti moram, da so bili številni obiskovalci zelo zadovoljni in navdušeni nad tovrstno novo popestritvijo koncerta.

Krakarjeve dneve smo nadaljevali v petek, 18. februarja 2011, ob 18. uri v Kulturnem centru Semič z odprtjem razstave akvarelov doktorja Antona Dolenca iz Ljubljane. Žal je bil avtor zaradi bolezni odsoten.

Kaj pomeni Dolenčevo umetniško izražanje, slikanje kot tudi pesnjenje in igranje na violino, nam je povedal Radovan Hrast, slikarjev najboljši prijatelj še iz mladih let. S prebiranjem izbora pesmi iz edine zbirke pesmi in skic »Harfa v molu« je dr. Antona Dolenca kot pesnika predstavila prijateljica Jožice Kapele. Za glasbeno popestritev večera sta poskrbela učenca Glasbene šole Črnomelj Lea Kambič z igranjem na rog in Dino Subašič z igranjem na trobento. Oba sta se nekaj dni prej vrnila iz 14. Regijskega tekmovanja mladih glasbenikov Dolenjske, Posavja in Bele krajine z zlatima priznanjema. Na odprtju razstave ju je na klavirju spremljal profesor GŠ Črnomelj Andrej Kunič.

Predsednica KD Orel Marija Stariha je v nagovoru poudarila, da »ni malo primerov umetnikov, ki jim ni umetnost poklic, za katerega bi se posebej šolali. Umetniško izražanje jim morda pomeni beg, sprostitev od vsakdanjega poklicnega dela, ali le neprekinjeno razdajanje samega sebe. Sama lahko le rečem, da je umetnost, poezija, glasba, slikarstvo pot do človeka in samega sebe. Le prisluhniti je potrebno srcu, energiji, ki nas vodi in usmerja, se prepustiti toku občutkov, se znat zavedat prvobitnosti, da lahko razumemo drug drugega«.
Na odprtju razstave je bilo veliko takih, katerih duša je vibrirala na isti valovni dolžini in so znali razumeti namene velikega ustvarjalnega gospodarja in si napolnili svojega duha in srce s predstavljeno umetnostjo, glasbo, poezijo in slikarstvom.

Razstavo je odprl podžupan občine Semič Janez Movern.
(Več o razstavi v recenziji Romana Panjana.)

15. Krakarjeve dneve smo zaključili v soboto, 19. februarja, ob 18. uri v lepem semiškem kulturnem hramu z osrednjo prireditvijo, literarnim večerom. Prvemu delu po zamisli in v režiji Anice Jakša, ko so bile orisane življenjske postaje Lojzeta Krakarja, je sledil pogovor s pesnikovo hčerjo, profesorico doktorico Božo Krakar Vogel, predstojnico Katedre za didaktiko SJK na Filozofski fakulteti Univerze Ljubljana in predsednico slavističnega društva Slovenije. Z njo se je pogovarjala magistra novejše slovenske književnosti Mateja Medvešek Rjavec.

Prisotne je pozdravila semiška županja Polona Kambič, se zahvalila snovalcem Krakarjevih dnevov za dolgoletno ohranjanje spomina na ustvarjalnega rojaka in vsem zaželela prijetno doživet večer.

Rdeča nit prvega dela osrednje prireditve je bila češnja v vseh letnih časih, kot simbol rojstva in smrti, ki je ponazarjala Krakarjevo življenjsko pot. V tem delu so sodelovali Otroški PZ semiške OŠ s pesmijo »Češnja v belem« in Moški PZ KD Orel Sveti Štefan. Pesmi so recitirali učenci in profesorica slovenskega jezika Anica Jakša iz OŠ Belokranjskega odreda Semič ter Franci Stariha. Recitacije so bile prepletene s slikami iz Krakarjevega življenja (otroštvo, koncentracijska taborišča druge svetovne vojne, neprizanesljivi povojni čas, službovanje v tujini, pesniške izdaje, mlada družina, žena, hčerka, vračanja v rodni kraj in nazadnje končna postaja, semiško pokopališče Sveti Duh) in z video posnetki Lojzetovih sošolcev, ki so z nostalgijo nazorno obudili iskrene spomine na dragega prijatelja.

V predstavljenem kratkem filmu so učenci semiške OŠ ponazorili delček pesnikove rane mladosti. Scenarij in režija je delo Anice Jakša, glavni snemalec in oblikovalec filma ter urejevalec video posnetkov, montažer, …je učitelj Tomaž Pavlakovič. Sceno je uredila učiteljica Nuša Moškun.

Življenje in delo Lojzeta Krakarja je bilo tako nazorno in slikovito prikazano, da lahko vsi skupaj še bolj z razumevanjem in ljubeznijo prežeti do maternega jezika posežemo po Krakarjevih pesmih in pesniških zbirkah. Starihova je med drugim poudarila, da »ni naključje, ko praznujemo dan maternega jezika 21. februarja. To je tudi rojstni dan našega pokončnega moža, rojaka Lojzeta Krakarja, ki je ob vseh težkih življenjskih preizkušnjah ostal ponosen na svojo družino, rod in domovino ter pogumno vsakomur priznal »Slovenec sem«. Ni mu bilo vseeno, kaj bo s slovenstvom, narodom in jezikom. To Krakarjevo ljubezen do jezika nadaljuje njegova hčerka Boža z družino in jo prenaša preko svojih študentov na mladi slovenski rod«.

V drugem delu večera smo v skrbno vodenem pogovoru Mateje Medvešek Rjavec spoznali delo Krakarjeve hčerke Bože Krakar Vogel in njen zaskrbljujoči pogled na ohranjanje in negovanje maternega, slovenskega jezika, ki je za Slovence nacionalno – identifikacijski dejavnik. »V šoli bi morala imeti slovenščina privilegiran status, dogaja pa se, da naj bi kot enakovreden jezik slovenščini postavili angleščino. Bojim se, da bo prišlo do čustvene in identifikacijske zmede, to pa bo hkrati obglavljenje slovenščine. Če bo prišlo do tega, da bomo slovenščino še bolj stisnili v kot, bomo pristali na ravni 19. stoletja«, je opozorila dr. Boža Krakar Vogel.

Pogovor je s pesmima Stoji učilna zidana ter Pastirče mlado i milo popestrila solo pevka Urška Banovec ob klavirski spremljavi brata Martina.

Krakarjevi dnevi so že zdavnaj presegli lokalne meje. Kolikor vem, smo tako v kulturnem društvo Orel Semič, kot tudi Občina Semič edini v državi, ki na tak način gojimo spomin na Lojzeta Krakarja. Pri tem nas z razumevanjem podpirajo mnogi, tudi JSKD.

Vidno zadovoljni številni obiskovalci vseh prireditev v okviru 15. Krakarjevih dnevov so s ploskanjem in številnimi pohvalami nagradili vse nastopajoče in snovalce letošnjih bogatih kulturnih dnevov.

Ob koncu posameznih prireditev se je v imenu glavnega organizatorja Krakarjevih dnevov sodelujočim s Priznanji za sodelovanje zahvalila predsednica KD Orel Semič. Na zadnji prireditvi pa še z Zahvalami vsem, ki so finančno in materialno podprli izvedbo prireditev.
Vse prireditve so se zaključile s prijetnim druženjem ob skrbno pripravljenem prigrizku in sladkih dobrotah podpredsednice KD Orel Marije Zupančič.

Poudarim naj, da je bilo v pripravo in izvedbo vseh opisanih prireditev vloženih ogromno neplačanih prostovoljnih ur dela, kar je za marsikoga nerazumljivo, ker ni pripravljen na tovrstno delo. Zato gre še toliko večja zahvala vsem, ki jim ni vseeno, kaj in kako delati za dobrobit vseh občanov, državljanov. S svojim delom dokazujejo pomen višjih ciljev in nezavedno vzgajajo, kako koristno izrabiti prosti čas. Naj omenim, da je letošnje leto posvečeno prostovoljstvu. To je bilo in bo v sedanjem času še kako pomembno, ko ne smemo izgubiti čuta za sosedsko pomoč in moramo poskrbeti za ponovno uveljavitev in ohranitev zelo pomembnih vrednot, da ne bomo postali tujci sosedu in samemu sebi. To nam bo dalo ne nazadnje tudi moč za doživetje svojega časa.

Zapisala
Marija Stariha Anica

ponedeljek, 11. april 2011

Mihajlo Jozafat Hardi, slikarska razstava v Kulturnem centru Semič

V počastitev materinskega dne je bila v petek, 25. marca 2011, v Kulturnem centru Semič odprta slikarska razstava g. Mihajla Jozafata Hardija, duhovnika grko katoliške cerkve iz Metlike. To je bila v Semiču že njegova tretja predstavitev v organizaciji Kulturnega društva Orel Semič.

Oče Hardi je vsestranski umetnik, pevec, pesnik in slikar. Najbolj pa ga poznamo po njegovih ikonah.

Tokratno razstavo je kot akvarelist z motivi tihožitja posvetil materam. Sam zase pravi, da mu akvareli niso najbolj pisani na kožo. Vendar bo pozoren gledalec lahko ugotovil, da so mu kljub vsemu zelo dobro uspeli. Akvarel je že sam po sebi zahtevna slikarska tehnika, saj tu ni možno popravljati tega, kar enkrat naneseš na podlago. Uspešna mora biti vsaka poteza čopiča, ker drugače slika ne uspe. Po tem se ta tehnika tudi razlikuje od slikanja z oljem, kjer se lahko slika večplastno. Hardi pravi, da se je te tehnike lotil zato, ker je pri njem v nekem trenutku prišlo do zasičenosti z ikonografijo. Želel se je spočiti. Ikonografija je zelo poduhovljena in zato zahteva celega človeka. Akvareli so lahko na nek način nasprotje temu, saj so bolj spontani, mogoče v nekem smislu manj zahtevni, vendar pa kot sam pravi, so ravno tako izraz njegove duše.

Kot duhovniku je g. Hardiju človek in njegova duša na prvem mestu, zato se tudi kot slikar ne more ločiti od tega. Pravi, da so njegovi šopki namenjeni vsem materam, ki v sebi nosijo brezmejno ljubezen in zato tudi veliko dušo. Na žalost je to v tem našem sebičnem in materialnem svetu velikokrat premalo cenjeno. Vse preveč se pozablja na to, da ravno lastnosti, ki jih izražajo matere, t.j. ljubezen in potrpežljivost, tudi odpovedovanje in skromnost, lahko rešijo ta naš nori svet. Rešitev iz krize ni v tem, da sprejmemo nov gospodarski ukrep, čeprav je v širšem smislu tudi to potrebno, ampak da vsi čimbolj izražamo lastnosti, kot jih izražajo matere.

Odprtje razstave sta z igranjem popestrila učenca Glasbene šole Črnomelj Lea Kambič, rog in Dino Subašič, trobenta ob klavirski spremljavi profesorja Andreja Kuniča.
Razstavo, ki je na ogled do 18. maja, je odprla županja Občine Semič Polona Kambič. Na prireditvi je slikarja predstavila predsednica KD Orel Marija Stariha. Kaj mu samo slikanje pomeni, pa je številnemu občinstvu razložil sam oče Mihajlo, pod katerim imenom ga tudi poznamo.

Roman Panjan

Slikarska razstava dr. Antona Dolenca v Kulturnem centru Semič

V okviru 15. Krakarjevih dnevov je bila 18. februarja 2011 v Kulturnem centru Semič odprta slikarska razstava dr. Antona Dolenca. Upokojeni univerzitetni profesor, doktor medicinskih znanosti in profesor za sodno medicinsko znanost Medicinske fakultete v Ljubljani se odprtja svoje razstave žal ni mogel udeležiti, ker ga je bolezen prikovala na posteljo. Tako je razstavo odprl njegov dolgoletni najboljši prijatelj, Radovan Hrast, ki nam je zaupal tudi nekaj utrinkov iz slikarjevega življenja. Izvedeli smo, da Anton Dolenc ni bil samo dober strokovnjak svojega poklica, ampak tudi vsestranski umetnik. Poleg njegovih slikarskih platen smo lahko videli tudi fotografijo iz njegovih mladostniških let, kjer z znanimi obrazi iz Slovenske kulture igra na violino.

Napisal je tudi okrog 2.500 pesmi, kar nam daje vedeti, da je bil zelo ustvarjalna osebnost. Nekaj njegovih pesmi smo na prireditvi tudi lahko slišali. Prebrala nam jih je Hrastova prijateljica in pesnica, Jožica Kapele. Ob Dolenčevi osemdesetletnici je izšla pesniška zbirka z naslovom „Harfa v molu”, v kateri ga lahko spoznamo kot pesnika in risarja.

Tokrat pa se bomo ustavili pri njegovih slikah. Slikal je z oljem na platno. Motiv je pretežno človek, človeški obraz, če smo natančnejši. To nas verjetno ne preseneča, ker je bil v to usmerjen tudi njegov poklic. Rekel bi, da je o človeku veliko razmišljal. Pravijo, da se človekova duša odslika na obrazu, zato je portret velik izziv za slikarja. Če portret ne kaže človekovega karakterja, potem je prazen, brez energije, brez življenja. Menim, da je Antonu Dolencu uspelo to vnesti v njegove portrete, zato so živi. Gledalec jih z zanimanjem opazuje in si ob tem postavlja enaka vprašanja, kot da bi šlo za živo osebo. Druga značilnost njegovih slik je preprostost, skoraj otroška. Znal je izraziti bistvo s parimi potezami čopiča. Lahko bi rekli, da je z otroško preprostostjo znal mojstrsko naslikati človeški obraz. Tudi barve so živahne, tople, pozitivne, kar kaže na to, da je bil to človek vedrega značaja, topel po značaju s pozitivnim pogledom na življenje.

Noben umetnik ne more ustvarjati, ne da bi pri tem vsaj posredno predstavil tudi del sebe. Vsaka umetnina je vsaj delno avtobiografska. Tako, da bi poleg vsega naštetega lahko dodali še, da je na njegovih slikah, poleg preprostosti, opazna tudi globina in izvirnost. To so pa že značilnosti mojstrov.

Naj omenim še, da so bili skoraj vsi sedeži v avli Kulturnega doma zasedeni in po obrazih prisotnih lahko sklepamo, da so vsi od predstave nekaj odnesli. Pri tem mislim seveda na duhovni vidik. Če te umetniška stvaritev pripravi do tega, da se zamisliš, se mogoče sprašuješ ali pa poglobiš vase, potem ima delo sigurno umetniško vrednost. Verjetno bi se vsi prisotni strinjali, da je g.Antonu Dolencu to uspelo doseči.

Prireditev smo zaključili še s skromno pogostitvijo in prijetnim druženjem.

Zapisal
Roman Panjan